Stalna zbirka starih igrač

Zgodovina

Mehanotehnika – tovarna otroških sanj

Od povojne obnove do mednarodno prepoznavne tovarne

Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je Slovenija postala del socialistične Jugoslavije, federacije šestih republik pod vodstvom Josipa Broza Tita. Novo obdobje so zaznamovali obnova porušene države, nacionalizacija, pospešena industrializacija in razvoj velikih proizvodnih podjetij.

Politični sistem je temeljil na enopartijski oblasti, gospodarstvo pa je po začetnem obdobju centralnega načrtovanja postopoma prešlo na poseben jugoslovanski model socialističnega samoupravljanja.

Leta 1948 se je Jugoslavija politično razšla s Sovjetsko zvezo in začela razvijati samostojnejšo pot socializma. Država se je postopoma bolj odprla mednarodnim gospodarskim povezavam in pozneje postala ena od vodilnih držav gibanja neuvrščenih.

V takšnem okolju je bila leta 1952 v Izoli ustanovljena Mehanotehnika, podjetje za proizvodnjo kovinskih in plastičnih izdelkov ter igrač. Ime je dobila po svojem prvem izdelku, konstrukcijski sestavljanki Mehanotehnika.

Proizvodnja je stekla leta 1953, leta 1959 pa je podjetje dobilo novo proizvodno halo in nastopilo na mednarodnem sejmu igrač v Nürnbergu. S tem so se odprla vrata tudi zahtevnim tujim trgom.

V šestdesetih in sedemdesetih letih je Jugoslavija doživljala velike družbene spremembe. Povečevali so se zaposlenost, življenjski standard, dostopnost izobraževanja in ponudba potrošniških izdelkov. Gradila so se nova stanovanja, razvijala se je avtomobilska industrija, vedno več družin pa si je lahko privoščilo tudi kakovostnejše igrače.

Mehanotehnika je postala eden od prepoznavnih simbolov tega razvoja. Njene igrače niso bile namenjene zgolj zabavi, ampak tudi izobraževanju. Leta 1965 je podjetje začelo sodelovati s strokovnjaki za otroško in mladinsko psihologijo Univerze v Ljubljani pri projektu »Dobra igrača«.

Med najbolj znane izdelke so sodili električni vlakci, lokomotive, vagoni, tirnice, avtomobilčki, konstrukcijske sestavljanke, kocke ter različne električne in tehnične igrače.

Posebno mesto so imele poučne elektrotehnične sestavljanke, kot je Pionir elektrotehničar, s katerimi so otroci spoznavali elektriko in osnove tehnike. Takšne igrače so bile povezane z družbenim poudarkom na tehničnem izobraževanju in razvoju industrije.

V sedemdesetih in osemdesetih letih je podjetje razvijalo nove izdelke in širilo svojo prisotnost na tujih trgih. Mehanotehnika je postala prepoznavna daleč zunaj meja Jugoslavije, predvsem po železniških modelih.

Konec nekega obdobja

Po Titovi smrti leta 1980 se je Jugoslavija vse bolj soočala z gospodarsko krizo, inflacijo, zadolženostjo in političnimi napetostmi med republikami. V drugi polovici osemdesetih let so se začele velike družbene in politične spremembe, ki so pripeljale do razpada skupne države.

Leta 1990 je podjetje prevzelo ime Mehano, leto pozneje, leta 1991, pa je Slovenija razglasila samostojnost.

S tem se je zaključilo tudi obdobje, v katerem so igrače Mehanotehnike predstavljale enega najbolj prepoznavnih delov vsakdanjega življenja jugoslovanskih otrok.

Njihova dediščina pa ostaja živa. Danes jih ne občudujemo le kot igrače, temveč kot pomemben del slovenske industrijske, tehnične in kulturne zgodovine.